S projektom delujemo na področju ozaveščanja o Agendi 2030 in 17 ciljih trajnostnega razvoja. Organiziramo različne dogodke, izobraževanja, simpozije in okrogle mize. Vključili bomo večino akterjev lokalnega okolja, od šol, podjetij, nevladnih organizacij, obične in drugih zainteresiranih posameznikov. S projektom želimo doseči čim več posameznikov in z njimi soustvarjati trajnostno lokalno skupnost.

KRATKA PREDSTAVITEV PROJEKTA IN NJEGOV POTEK:

Zdravila, zlasti medicinski in veterinarski pripravki in njihova usoda v okolju so šele nedavno postala, predvsem zaradi odmevnih preglednih objav, raziskovalno bolj zanimiva in hkrati bolj na očeh javnosti, ravno zaradi vedno višje (navidezne) ozaveščenosti. Omenjeno pripravki, oz. učinkovine, so okoljska onesnaževala s posebnimi lastnostmi, saj je vsako od njih proizvedeno z namenom, da povzroči biološki učinek na ljudeh oziroma na živalih. Zdravila za uporabo v humani in veterinarski medicini večinoma pridejo v okolje na enega od dveh načinov – kot odpadna zdravila ali pa preko izločkov ljudi in živali (iztrebki, urin) v aktivni ali presnovljeni obliki. Ko vstopijo v okolje, lahko zaradi svojih biokemijskih in fizikalnih značilnosti predstavljajo velik problem. Možno namreč je, da negativno učinkujejo na neciljne organizme, ki živijo v zunanjem okolju – v tleh, v vodi, v sedimentih. V tleh se ponavadi vežejo oz. absorbirajo na delce zemlje, v vodi pa je velikokrat problematično predvsem onesnaženje samega vodnega vira in sedimentov.
S projektom želimo preko ozaveščevalnih akcij nagovoriti vse sloje družbe, saj so le-ti pomembno vpeti v (ne)razumevanje ravnanja z zdravili in posledično direktno prispevajo k onesnaževanju. Sprva bomo problematiko predstavili osnovnošolcem, ki jih bomo pozvali k ilustriranju tematike, njihove izdelke bi potem nadgradili dijaki in študentje ter ti bodo material sestavili v priložnostni letak ali zloženko. Z zloženko bomo nagovarjali aktivno prebivalstvo in upokojence. Predvsem slednji so nagnjeni k pretiranemu kopičenju zdravil, hkrati pa ne razumejo posledic, do katerih privede mešanje zdravil z običajnimi komunalnimi odpadki. Letak, zloženko bomo vsekakor namestili tudi v čim več javnih ustanov v MOC.


OSNOVNI NAMEN:


● Podajanje informacij o posledicah nesmotrne uporabe in ravnanja z (odpadnimi) zdravili - predavanje strokovnjakov s prikazom konkretnih primerov in posledic.
● Temeljito ozaveščanje vseh skupin prebivalstva (OŠ, SŠ, VŠ, aktivno prebivalstvo, upokojenci)
● Konkreten izdelek (letak, zloženka), ki služi kot navodilo in obvestilo o ravnanju z (odpadnimi) zdravili.


CILJI:


● Izboljšanje poznavanja problematike glede uporabe in ravnanja z (odpadnimi) zdravili med prebivalstvom.
● Aktivno izobraževanje in vodenje delavnic na omenjeno temo.
● Preprečevanje negativnih posledic za okolje v primeru neprimernega ravnanja.
● Izpostavljanje in učenje ciljev Agende 2030 in s tem dvig zavesti o ciljih in poteh do izpolnjevanja ciljev Agende 2030.

Predstavitev Agende 2030 in lokalnega primera dobre prakse - urejena infrastruktura ravnanja z odpadki. Kaj se še da izboljšati, kako zmanjšati količino odpadkov, kako z njimi ravnati še bolj trajnostno, predstavitev inovativnih rešitev drugod po svetu. Motivirati mlade, da o teh temah razmišljajo, spremenijo svoje navade in iščejo inovativne trajnostne rešitve.


NAMEN:

Ozaveščanje mladih o obstoju in vsebini Agende 2030.
Izzivanje mladih, da o temi odpadkov razmišljajo, da se zavedajo splošnega nerazumskega ravnanja z embalažo, da je odpadkov preveč in da obstajajo boljše, alternativne rešitve glede (u)(po)rabe embalaže.
Spodbujanje mladih, da razmišljajo o inovativnih rešitvah za predstavljene izzive.


CILJI:

Širše poznavanje tematike pri mladostnikih.
Zavedanje svoje odgovornost in dejstva, da so ravno mladi gradniki sprememb naše družbe.
Opolnomočenje in predstavitev inovativnih in alternativnih rešitev aktualnim izzivom.

Co-Creating 2030 (Soustvarjanje 2030)

Septembra in oktobra 2019 smo 4-6 tednov gostili mednarodne prostovoljce v Celju. Tekom bivanja v Celju so pomagali izvajati projekte in graditi skupnost 2030.

V projektu »Raziskovanje družbe prihodnosti« smo s tremi simpoziji poizkusili spodbuditi aktivno spoznavanje sprememb, ki se odvijajo v svetu in sprememb v kulturi človeštva. Prav tako je tema simpozijev tudi raziskovanje poti, načinov kreativnega razmišljanja, ustvarjanja kreativnih središč, THINK TANKO-v, prostorov namenjenih raziskovanju in ustvarjanju novih rešitev. Veliko pozornosti je bilo namenjeno mladim in njihovim vprašanjem ter potrebam. Spraševali smo se, kaj predstavlja napredek in kaj nazadovanje, kaj moramo ohraniti in čemu moramo dati prostor. Predstavili smo nove prebojne znanosti, kaj nam prinašajo in kakšno težo odgovornosti nosijo spremembe, kaj prinaša prihodnost dela, koncept sodela in soustvarjanja, kot tudi vedno bolj prisoten koncept ustvarjanja manjših skupnosti (co-living). Dotaknili smo se novodobnih konceptov mešanja med umetno inteligenco in kvaliteto življenja in izzive pravičnosti, ki jo prinaša vsako novo odkritje in nova tehnologija do trenutne stabilnosti sveta. Kje je v tej družbi prihodnosti koncept etike?

Naslovi treh simpozijev s spremljevalnim kulturno glasbenim programom:

1. Ustvarjanje kreativnih središč - Kdo še misli s svojo glavo? Koncept co-creating na mikro in makro ravni (1. simpozij)
2. Sodelovanje in prostori za sodelo (coworking) - Prihodnost dela na mikro in makro ravni (2. simpozij)
3. Prihodnost globalnega sobivanja – Koncept co-living na mikro in makro ravni (3. simpozij)

Na voljo so video posnetki posameznih prispevkov predavateljev:

www.simpoziji.jivatma.si

Z mladimi smo raziskovali koncepte so-ustvarjanja (co-thinking, co-creating), sodela (co-working) in so-bivanja (co-living) na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni, njihovo vlogo v preteklosti in sedanjosti ter možnost implementacije teh konceptov v lokalno okolje (danes in v prihodnje). Koncepti, ki so v tujini že utečena praksa, se pri nas šele nakazujejo, zato jih želimo s teoretičnim raziskovanjem in konkretnim praktičnim primerom integrirati s primeri dobre prakse iz tujine ter podpreti ta proces na način, ki povezuje modrost in tradicijo starejših, z inovativnostjo in kreativnostjo mladih.